FVG Pride 2021

Manifest

04.09.2021

Gorizia—Nova Gorica

Prenesi PDF

Manifest FVG Pride 2021

Ker Manifest FVG Pride 2021 cilja predvsem na Italijansko ozemlje, je bilo treba pri slovenskemu prevodu upoštevati različno pojmovanje določenih terminov, različni uporabi in pomenu določenih izrazov v Italiji in Sloveniji. Za določene izraze na primer ne obstaja prevod v slovenščino (v slovenščini ne ločujemo med izrazoma “sesso” in “genere” ampak uporabljamo samo besedo spol; v slovenščini ne obstaja izraz “istituto giuridico” itd.). Pri prevodu smo se torej srečali z mnogimi izzivi in včasih lahko slovenskemu bralcu, ki ni doma iz Italije Manifest zveni čuden, nesmiseln ali napačen. Pri branju imejte zato prosim v mislih posebnosti namembnosti in teritorialne uporabe besedila.

Organizacija FVG Pride Odv, s podporo in sodelovanjem mnogih drugih organizacij in združenj iz Furlanije – Julijske krajine, napoveduje nov Pride za leto 2021, ki bo sestavljen iz gostega koledarja srečanj po vsej deželi in bo dosegel vrhunec s končno parado in zavzetjem trga z namenom, da se vnovič in še glasneje sliši naš glas, ki je odmev našega, vedno bolj ogroženega, obstoja.

Leto 2020 je bilo naporno leto. Izolacija, kot eden izmed ukrepov za omejitev širjenja pandemije COVID19, je povzročila plaz negativnih stranskih učinkov na celotno družbo in je prizadela še posebno najbolj ranljive izmed nas. To je primer LGBTQIA+ oseb, ki so bolj izpostavljene diskriminaciji, prekarnemu delu, nasilju in izolaciji v družinah, ki ne sprejemajo njihove identitete in s katerimi so bile v tem času primorane preživljati veliko časa. Posledice obdobja lockdowna so močno zaznamovale našo skupnost, ki se je vseeno izkazala v medsebojni pomoči in podpori svojih član* kljub popolni brezbrižnosti ustanov.

Lahko sicer trdimo, da se je priznavanje naših pravic na državni ravni ustavilo leta 2016, ko je zakon 76/2016 ustanovil svojevrstno, posledično  tudi diskriminatorno, pravno ureditev za zaščito določenih pravic istospolnih parov.

Čeprav se politika opredeljuje za inkluzivno in blizu tematikam diskriminiranih manjšin, je realnost popolnoma drugačna: smo mi lezbijke, geji, biseks, trans ali transgender, ne-binarne, queer ali questiong, intersex, asex osebe ali nasploh vse osebe, ki naša telesa oziroma identitete na katerikoli način ne identificiramo v vlogah in normah, ki nam jih narekuje cis in heteronormativna družba, še vedno drugorazredn* državljan*, ki nimajo pravice do poroke in starševstva. Še vedno se zavedamo in percepiramo nevarnost, ko se sprehajamo po ulici, tako sam* kot v družbi naših partner* – kot dokazujejo tudi tragedija Cira in Marie Paole Gaglione, napad na trgu Bellini, nasilni prizor iz Neaplja v septembru 2020 ali napad na gejevski par na postaji Valle Aurelia v Rimu februarja lani. Podatki nedavnih raziskav, objavljenih na to temo, opisujejo razširjeno ozračje sovraštva do LGBTQIA+ oseb v Italiji: še danes smo tarča fizičnih napadov, žalitev in namernega ali nenamernega sovražnega govora na podlagi naše spolne identitete.

Med junijem in decembrom 2019 je Centro Risorse LGBTI na celotnem državnem ozemlju zbral 672 primerov zločinov iz sovraštva ali drugih primerov nasilja izhajajočega iz homolezbobitransfobije. Intervjuvane osebe v večini primerov poročajo o žalitvah in grožnjah. Nasilje je bilo v večini primerov storjeno v javnih prostorih, s strani skupin ali pa v družini. Trije od štirih žrtev nasilja ne prijavi, večinoma zaradi pomanjkanja zaupanja v institucije ali zaradi strahu. Kako naj preseneča pomanjkanje zaupanja v institucije, če pomislimo, da iz iste vodilne politike nastajajo komunikacijske kampanje bazirane na predsodkih, ki imajo jasnen cilj širjenja netočnih informacij in večanja diskriminacije?

Dodaten primer nam prinaša predlog zakona Zan, katerega debata v zbornicah parlamenta in do sedaj predstavljeni odloki puščajo zelo malo dvomov o tem, da homolezbobitransfobija v Italiji ni prepoznana kot resničen, nevaren in točno definiran pojav s strani velike večine politike. To tudi dokazuje, da so barvite in povsem neprimerne primerjave, ki jih moramo LGBTQIA+ osebe dnevno poslušati zaradi naše spolne usmerjenosti oziroma spolne identitete, rezultat homolezbobitransfobije, fenomena, ki se ga v naši državi ne pozna in nima nobenega namena spoznati, priznati in obravnavati.

Kar se tiče naše dežele, ni nobenega napredka še od leta 2017, oziroma bi lahko celo rekl*, da smo nazadovali: dežela je izstopila iz vsedržavne mreže Ready, ukinila je financiranje projekta “A scuola per conoscerci”, ne prepozna alias identitete v javnih institucijah: gre za dejanja sprejeta pod lažno pretvezo ukinitve ideološke propagande, ki pa v realnosti zaničuje naše točno določene problematike in potrebe po specifični zaščiti. Sprejema se raje politika držav kot je Rusija, držav, ki uporabljajo izraz «ideološka propaganda» kot deus vult za preganjanje in kriminalizacijo aktivist* in za zanikanje obstoja transgender, trans in ne-binarnih oseb. Ta val izrazitih in javno priznanih homolezbobitransfobnih politik se je kot prava pandemija zaskrbljujoče razširil v raznih evropskih državah, med drugim na Madžarskem, kjer je bilo ukinjeno anagrafsko priznavanje trans oseb ali na Poljskem, z novo ustanovljenimi «LGBT free zones». Drugod po Uniji, kot tudi v Italiji, najdemo pa veliko političnih predstavni*, ki se ne povsem strinjajo s tovrstnimi politikami, a jim prav tako ne nasprotujejo in so tiha priča nasilju.

«Pandemija» homolezbobitransfobije je celo okužila del naše skupnosti, ki izkorišča svoj glas, da bi zanikala obstoj trans oseb in jim omejila zakonsko priznanje in zaščito. Trudi se tudi, da bi bile trans osebe izključene iz skupnih socialnih in družbenih prostorov ter napihuje sovraštvo in predsodke, proti katerim se naša skupnost bori že leta.

Ko govorimo o pandemijah ne moremo prezreti dejstva, da leta 2021 obeležujemo 40. obletnico znanega članka iz dnevnika «New York Times», ki je končno pritegnil pozornost na AIDS epidemijo. Naša skupnost je morala prestati kruto obdobje: skoraj celotna generacija je preminula in skupaj z aktivist* tistega časa je bilo izgubljenega veliko družbeno-političnega napredka.

Naša skupnost je morala prestati in zmagati veliko bitk. To so bile bitke, ki so močno izboljšale življenje milijonov ljudi, a vendarle nam trenutno zgodovinsko obdobje neizpodbitno dokazuje, da dosežki niso večni. Moramo nadaljevati z našimi bitkami zato, da se vsakič znova zavedamo in si zagotovimo zaščito in pravice, ki smo jih tako težko dosegl*. Dolga je še pot do sveta, v katerem bo vsaka oseba članica LGBTQIA+ skupnosti lahko živela s polnimi pravicami, enakopravno kot vse ostale osebe, brez zatiranja in diskriminacij. Tega cilja ne bomo dosegl* dokler manjšine, vse manjšine, bodo zatirane. To je razlog, zaradi katerega je naša bitka presečna: družbo ne moremo popredalčkati na točno določene, ločene skupine – ko govorimo o LGBTQIA+ pravicah govorimo o pravicah vseh. Naše identitete so kompleksna stvar, vsaka prepletena in omejena s strani svojega zatiralca, ki se vendarle stikajo v eno samo, večjo od vseh njenih sestavnih delov. Boriti se za priznavanje in dobrobit posamezne osebe pomeni prepoznati predvsem različne oblike zatiranja, katerih je vsaka posamezna oseba žrtev in hkrati delovati ter vplivati na vsako, posamezno in specifično glede na njene specifike. Zato so boji za pravice delav*, antirasistični boj, feministični boji, antifašistični boj in vsaka druga oblika boja diskriminacijam, hkrati tudi LGBTQIA+ boji in obratno. Ne bomo nikoli resnično svobodn*, dokler bo kdo ostal* zoperstavljen*. Zato se moramo upreti kateri koli obliki diskriminacije in zlorabe. Prav tako ne smemo ostati tiho, ko se ukinja dobre antidiskriminatorne prakse sobivanja in integracije v družbi.

Zato imamo LGBTQIA+ osebe dolžnost javnost opozoriti na to, kar v zadnjih letih in še posebej s širitvijo virusa COVID19 doživljajo migranti, ki so dospeli v Italijo. Ko je prejšnja vlada ukinila sistem “accoglienza diffusa”, so se te osebe – še enkrat vnovič ponovimo besedo osebe, kajti govorimo o osebah, o živih bitji – brez utemeljenega razloga znašle kot jetni* priprte v taboriščih, ki jih elegantno imenujemo CPR, katerih primer imamo tudi v naši deželi, v Gradišču.

To je le povzetek o tem, kar nas navdihuje in sili v nadaljni boj. Trenutno obdobje nejasnosti, prekarnosti, izolacije in pandemije nas vnovič navdaja, da naš obstoj postavimo v središče in širšo skupnost ozavestimo o naših prizadevanjih.

Da bi skupaj zgradil* pravičnejši svet, v katerem smo vs* svobodn* biti to, kar res smo, v katerem lahko živimo v sožitju, dostojanstvu in brez strahu maščevanja in diskriminacije, FVG Pride zahteva:

Pravno priznavanje

Istospolna poroka

Zakon št. 76/2016 (imenovan tudi zakon Cirinnà) je apartheid zakon, v kolikor ustanavlja posebno pravno institucijo (unione civile), namenjeno izključno ispotspolnim partnerskim zvezam. Civilna poroka ostaja nedostopna in prepovedana osebam, ki živijo v ne-heteroseksualni partnerski zvezi. Novoustanovljeni inštitut, ker eksplicitno vzpostavlja ideološko usmeritev našim partnerskim odnosom in družinam, dejansko uzakonja diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete. Ne toleriramo, da se nas še naprej obravnava kot drugorazredne državljan*. Naj Italijanska država sprejme zakon, ki bi civilno poroko omogočal tudi partnerskim zvezam v ne-heteroseksualnem odnosu.
V pričakovanju zakona, ki bi končno zagotavljal enakopravno poroko, zahtevamo, naj se poroke med italijanskimi državljan* ali italijanskimi in tujimi državljan* sklenjene v tujini prepišejo v poročne registre naših občin in ne v registre partnerskih zvez (unioni civili). Ta ustaljena praksa degradira te poroke, v kolikor se jih s tem dejanjem v Italiji obravnava enakopravno zakonskemu inštitutu, ki je drugačen in z manj zakonske in civilne zaščite kot civilna poroka.

Posvojitev

Naj italijanska država dovoli, preko enakopravnih kriterijev, posvojitev mladoletni* tudi samskim osebam in partnerjem, ne glede na spolno identiteto in usmerjenost. Naj Italijs ob rojstvu otrok zagotovi vsakemu staršu možnost priznavanja starševstva na način, da sta oba starša, in ne zgolj biološki starš, prepoznana in imenovana kot odgovorna v odnosu do svojih otrok, ne glede na kraj rojstva. Zahtevamo tudi pravico do polne in legitimirane posvojitve otroka s strani socialnega starša, tudi v primeru ločitve staršev.

Zakon proti homolezbobitransfobiji (d.d.l. Zan)

Naj parlament sprejme zakon Zan-Boldrini, a vendarle s temeljitimi izboljšavami napram trenutni verziji tako, da ne bo to le vnovični poskus kompromisa na koži nemočnih. Trenutna verzija zakona je namreč votla in neučinkovita. Nujno je potrebno prepovedati konverzijske terapije: stroka je že zdavnaj dokazala, da tovrstne “terapije” nimajo strokovne podlage in da nimajo pozitivnih učinkov, oziroma nasprotno, pacientu škodijo in prinašajo negativne psihične in fizične posledice. Naj se omeji tudi homolezbobitransfobična propaganda. Homofobija ni mnenje in ne sme se opravičevati pravice diskriminacije določene skupnosti prebivalstva.

Samodeterminacija in priznavanje trans, ne-binarnih, queer in intersex oseb

Italijanska država mora priznati pravico do spolne identitete in samodeterminacije tans, ne-binarnih, queer in intersex oseb.
V pričakovanju trenutka, ko spol ne bo več relevantna informacija za definicijo posamezne osebe, zahtevamo, naj se v identifikacijskih dokumentih zamenja besedo “sesso” z besedo “genere” in naj se predvideva tudi tretja možnost za posamezni*, ki se ne prepoznavajo v binarni spolni delitvi, oziroma za posamezni*, čigar fiziološka in fenotipična narava je težko pripisana enemu izmed dveh polov. Možnost spremembe spola na dokumentih za trans in ne-binarne osebe mora biti možna brez potrebe po hormonskih ali kirurških zdravstvenih posegih.

Uzakonjenje prostitucije

Prostovoljno spolno delo med polnoletnimi in samoodločenimi osebami mora biti dekriminalizirano. Država ne sme več ignorirati realnosti, ki izključuje na tisoče delav* in na milijone strank in s tem prepustiti vse ilegali. Komur opravlja ta poklic neprisilno, mora država zagotoviti pravico do dobrobita, do zdravja in varnosti, v polnem spoštovanju človekovih pravic in človeškega dostojanstva, enako kot za vse druge poklice. Ker je večina spolnih delav* v Evropi priseljen* v stanju ranljivosti in se dnevno srečuje s kršenjem temeljnih človekovih pravic zaradi raznih migracijskih zakonov, zakonov o prostituciji in neprijaznih zakonov do LGBTQIA+ oseb, je nujno potrebno, da te osebe ne doživijo večslojne diskriminacije zaradi svojega stanja priseljen*, migrant* in/ali LGBTQIA+ oseb pri dostopu do pravic, pridobivanja legalnega azila, dela in izstopa iz ilegalnosti. Spolno delo lahko dekriminaliziramo ne da bi se odrekli boju proti trgovanju z belim blagom, izkoriščanju in vsem oblikam nasilja, ki pa morajo biti strožje kaznovani.

Zagotovilo o možnosti uporabe alias identitete v javni upravi

Naj vsi javni uradi in javne ustanove, vključno univerzi v Vidmu in Trstu, zagotovijo možnost uporabe alias identitete trans oziroma ne-binarnim uslužben* in študent*.
Alias identiteta omogoča osebam uporabo izbranega imena in spola (gender) namesto tistih, pripisanih ob rojstvu, v vsakem identifikacijskem dokumentu, bodisi v tiskani ali digitalni obliki, v katerem so prej omenjeni podatki vsebovani. Naj se odvrača in preganja prakso “dead-naming”, to je namenskega imenovanja osebe z anagrafskim imenom namesto izbranega.

Sprememba zakona št. 40/2004

Zahtevamo, da se razveljavi zakon št. 40/2004 zato, da bo dostop do oploditve z medicinsko pomočjo omogočen vsem osebam, samskim ali v parterski zvezi, ne glede na njihovo spolno usmeritev oziroma spolno identiteto.
Zahtevamo tudi, da Italija sprejme nov zakon, ki bi urejal prakso nadomestnega materinstva tako, da bi ščitil vse vpletene subjekte in zagotavljal samodeterminacijo vsake polnoletne osebe, tako samske ali v partnerski zvezi, ki je samostojno izbrala ta proces, ne da bi škodila človekovemu dostojanstvu in svobodi vseh vpletenih oseb, kot se že dogaja v drugih državah, kot na primer v Združenem kraljestvu, ZDA ali Kanadi.

Pravica do svobodne izbire priimka

Obveznost in tradicija podelitve očetovega priimka otrokom v paru je dediščina patriarhalne in moške šovinistične družbe, ki bi morala že zdavnaj prenehati. Zahtevamo torej, da se ob registraciji rojstva otroka omogoča izbiro med priimkoma obeh staršev tako kot tudi možnost pripisovanja obeh priimkov staršev, v katerem koli vrstnem redu.

Preprečitev širjenja diskriminacije in homolezbobitransnegativitete

Jamstvo za izobraževanje o razlikah

Prvi korak na poti do popolnega razumevanja je izobraževanje. Žalostno je ugotoviti, koliko ljudi še vedno ne ve, kaj točno pomenijo besede lezbijka, gej, biseksualnost, transeksualnost, transgender, ne-binarnost, questioning, queer, intersex in aseksualnost. Dokazila o nepoznavanju lahko dnevno beremo na straneh dnevnikov in revij. Zato menimo, da mora nujno država ponuditi državljan* osnovna kulturna orodja, da lahko razumejo, kaj so diskriminirane spolne manjšine in s kakšnimi nevarnostmi se dnevno soočamo.
Zahtevamo naj se v učnih načrtih javnih šol zagotovi pravo izobraževanje afektivnosti in spolnosti, prav tako tudi drugačnosti. Naj se to ponudbo izoblikuje s pomočjo podkovanih ekspertov in naj bo primerna starosti učen*, naj vključuje tudi družine in naj bo usmerjena in oblikovana po demokratičnih principih spoštovanja in sprejemanja katerekoli različnosti.
Naj osebje v javnih šolah sprejme in valorizira vse družinske izkušnje učen* in naj se učnemu in administrativnemu osebju ponudi primerno in potrebno usposabljanje za odnos do LGBTQIA+ učen*.
Spomnimo deželo Furlanijo Julijsko krajino, da projekt “A scuola per conoscerci” se je v svojih 12 letih obstoja izkazal kot učinkovit pripomoček v boju in preprečitvi homolezbobitransfobnega medvrstniškega nasilja (bullismo omolesbobitransfobico) v šolah naše dežele. Zahtevamo, naj ga ob pomanjkanju drugih učinkovitejših orodij v boju proti homolezbobitransfobnemu medvrstniškemu nasilju, dežela ponovno financira.
Na isti način pozivamo, naj se vsem javnim uslužben*, in predvsem uslužben* uradov, ki imajo direktni stik z javnostmi, predstavni* sil pregona in osebju zdravstvenih ter sanitarnih ustanov, ki so prav tako v direktnem stiku z javnostmi, ponudi primerno usposabljanje za spoštljiv in profesionalen odnos do LGBTQIA+ občinstva, z namenom preprečitve diskriminatornih primerov in praks.
Zahtevamo tudi, da ministrstvo za izobraževanje, univerze in raziskave – Ministero dell’Istruzione, dell’Università e della Ricerca spodbudi in nameni specifično financiranje raziskovanju študija spola in queer studies.

Mreža RE.A.DY

Mreža Re.a.dy (Rete Anti Discriminazione per le Pubbliche Amministrazioni)  je pobuda, nastala pri občini mesta Turin. Gre za širjenje dobrih praks med sodelujočimi javnimi upravami, glede boja proti diskriminacijam na podlagi spolne usmeritve in identitete. Sodelovati v mreži Re.a.dy ne zahteva plačevanja nikakršne članarine, temveč zgolj organizacijo, enkrat letno, dogodka s ciljem seznanitve tematik mreže.
Čeprav so bile dežela Furlanija Julijska krajina, občina Videm in občina Trst včlanjene v mrežo Re.a.dy do prihoda trenutnih vlad, ko so izstopile iz mreže brez temeljitega razloga, zahtevamo ponovno včlanitev dežele in obeh občin v mrežo. Pozivamo tudi ostale občine naše dežele, ki še niso včlanjene v mrežo, naj to storijo čim prej.

Zaščita LGBTQIA+ oseb na celotnem ozemlju EU

V zadnjih letih so različne mednarodne institucije zelo napredovale pri spoštovanju svoboščin in pravic LGBTQIA + ljudi po vsem svetu. Zahvaliti se moramo delu Evropskega parlamenta, Komisije EU in Sveta EU, da danes poznamo težko stanje LGBTQIA+ oseb na Poljskem in kršenje človekovih pravic trans oseb na Madžarskem. Pri njihovem delu se evropske institucije niso ustavile zgolj pri poročanju kršenja človekovih pravic in osebnih svoboščin LGBTQIA+ oseb, ampak so, tako kot so to storile tudi druge mednarodne organizacije, tudi  javno opomnile kršiteljice.
Zahtevamo, da se evropske institucije še naprej borijo zato, da lahko LGBTQIA+ osebe uživamo enake pravice in svoboščine na celotnem ozemlju Evropske unije, brez razlikovanj med državami. Primeri držav članic, ki kratijo svobodo in dostojanstvo posamezni* so dobro znani in še preveč aktualni. Ne moremo si privoščiti Evropske unije z več ravnmi človekovih pravic, v kateri smo LGBTQIA+ osebe varne in svobodne v eni državi, a takoj ko prečkamo mejo so te iste pravice in svoboščine teptane in razlog diskriminacije in nevarnosti. Vsak* evropsk* državljan* mora biti svobod* uživati enako svobodo in človekove pravice na celotnem ozemlju EU, brez razlikovanj in strahu. Moto Evropske unije se glasi “združeni v raznolikosti”: tudi mi se borimo za svet, v katerem nas raznolikosti bogatijo in v katerem so le-te dodana vrednost, ne pa diskriminatorni element.

Polno spoštovanje laičnosti države

Zahtevamo, da Italija zagotovi laičnost vseh svojih organov. Na tak način nobena veroizpoved uradnik* ne bo vsiljevala vedenjskega modela, politične izbire ali vplivala na pravno delovanje, ki bi lahko opravičilo socialne ali diskriminatorne prakse.
Zahtevamo tudi, da javni organi ponovno potrdijo svojo neodvisnost od veroizpovedi in da odpravijo vse verske simbole iz svojih prostorov, kot na primer križe iz šolskih učilnic, ki nasprotujejo tako laičnosti države kot svobodi veroizpovedi posamezni*.

Spoštovanje dvo oziroma večjezičnosti v deželi

Zahtevamo, da se v naši deželi začne polno spoštovati in implementirati dvojezičnost oziroma večjezičnost, kot predvideva zakonodaja. Dvo-večjezičnost je sestavni del naše dežele in eden izmed razlogov, zaradi katerih naša dežela uživa status avtonomnosti. Spoštovanje večkulturnosti in drugačnosti se začenja s  pozornostjo do jezika.
Prevečkrat smo priča pomanjkljivim cestnim oznakam ali primerom prevajanja, ki so močno zgrešeni, pa da sploh ne omenimo komunikacije javnih organov. Ta sporočila so velikokrat sad prevoda brezplačnih internetnih strani, kar se izkazuje v ogromnem številu napak ali, slabše, v popolni nesmiselnosti besedil. Čeprav je bilo v zadnjih letih veliko storjenega, da bi se izboljšal odnos do jezikovnih manjšin naše dežele, je trenutno stanje nezadostno. Ekonomska opravičila kot razlog nizke kvalitete ali pomanjkanja prevodov ne zadoščajo več. Naša dežela je zemlja mnogih realnosti in mnogih manjšin, ki zahtevajo in si zaslužijo več pozornosti in spoštovanja. Spoštovanje dvo- oziroma večjezičnosti mora postati temelj, na katerem graditi mostove, ki nas bodo povezovali. Poleg tega pa še vedno doživljamo primere skrunitev furlanskih in slovenskih tabel. To so ostanki fašizma, družbe, ki se boji drugačnosti in raznolikosti in se jima upira, ne pa da bi se zavedala kako močno nas drugačnost in raznolikost bogatita.

Zagotovilo in zaščita dobrobiti in zdravja

Pravica do psihološkega, emotivnega in mentalnega zdravja

Smatramo, da sta emotivno in psihološko zdravje, kot sestavni del pravice do zdravja, nedotakljiva pravica vseh oseb in da mora biti vsem omogočen dostop do storitev za njeno zagotovitev. Predolgo je naša država ignorirala potrebo po dostopnosti do psihološkega, emotivnega in mentalnega zdravja, kar je pripeljalo do ogromnih neenakosti na socialnem nivoju. Tovrstni problemi so pri LGBTQIA+ skupnosti še toliko bolj ojačeni. Naša skupnost kot vse ostale specifične socialne manjšine trpi zaradi posebne stigme, povezane z diskriminatornim ozračjem naše kulture.
Dodatno bi rad* podčrtal*, da zelo pogosto so strokovnjaki na tem področju, tako v javnem kot zasebnem sektorju, niso primerno usposobljeni, da bi lahko pristopili k težavam in potrebam specifičnih socialnih manjšin, vključno z LGBTQIA+ skupnostjo.
Zahtevamo zato, da se pospeši trenutni ustroj za dostop do psihološkega zdravja in naj se strokovnjake s tega področja predhodno usposobi glede LGBTQIA+ tematik.

Zagotavljanje pravic LGBTQIA+ oseb v zaporu

Zahtevamo, da so trans osebe v priporu umeščene v oddelke, ki odgovarjajo izbranemu spolu in ne anagrafskemu spolu.
Zahtevamo tudi, da se zagotovi psihofizično stanje LGBTQIA+ oseb v priporu. Naj se tudi podpira pobude za informiranje in senzibilizacijo uslužben* in priprtih oseb z namenom prevencije diskriminatornih praks z informacijskimi kampanijami o spolno prenosljivih boleznih in okužbah in načrti prevencije nasilja na bazi homolezbobitransnegativnosti.

Deželni center za SPO in strateška preventiva

LGBTQIA+ skupnost se bori za svobodno, zavestno in informirano spolnost, v kateri igrajo SPO oddelki zdravstvenih ustanov naše dežele ključno vlogo.
Zato pozivamo deželo Furlanijo – Julijsko krajino, naj poveča financiranje tovrstnim oddelkom, predvsem glede področja preventive.
Zahtevamo, da dežela Furlanija – Julijska krajina ustvari, financira, aktivira in koordinira nove javne oglaševalne kampanje o okužbah z virusom HIV in o spolno prenosljivih okužbah in boleznih nasploh. Naj se tudi na široko oglašuje uporabo kondoma kot zaščite pred SPO.
Zahtevamo, naj se ustanovi deželno koordinacijo SPO oddelkov deželnih  zdravstvenih ustanov z namenom nudenja učinkovitejših storitev in strateškega planiranja prevencijskih kampanj. Zahtevamo tudi, da dežela Furlanija – Julijska krajina dodeli Centru za spolno prenosljive okužbe iz Gorice, ki se je še posebej izkazal v odnosu do pacient*, vlogo vodilne institucije deželne koordinacije.
Pozivamo, naj se razširi ponujene storitve preventive: naj se razširi in posploši sistem anonimnosti in brezplačnosti za testiranje na najbolj razširjene SPO, kot so gonoreja, hepatitisi in sifilis, ter naj bo testiranje bolj prepoznavno in dostopno. Naj se promovira hitri test za HIV, naj se aktivnejše ponuja community-based HIV test v lokacijah, ki niso še močno CBvCT (Community-Based voluntary Counselling and Testing) in na podlagi protokola HIV CoBATEST segmentu populacije, ki je bolj izpostavljena HIV (MSM – moški, ki imajo spolne odnose z moškimi; IDU – intravenozni uživalci drog; migranti) in naj se razširi dostopnost do brezplačnega cepiva za HPV.

Depatologizacija transspolnosti

Zahtevamo, da vsi diagnostični priročniki in vsa združenja zdravstvenih delav* po zgledu Svetovne zdravstvene organizacije s seznama duševnih bolezni odstranijo transspolnost, transseksualnost ali spolno disforijo.

Zagotovilo dostopnosti in brezplačnosti zdravstvenih storitev za transspolne, transseksualne in nebinarne osebe

Zahtevamo, naj Ministrstvo za zdravje – Ministero della Salute obravnava posege po kirurški spremembi spola z enakim dostojanstvom in nujnostjo kot vse ostale kirurške posege in ne več kot estetske posege tako, da transseskualnim, transspolnim in nebinarnim osebam ne bo treba čakati leta pred operacijami.
Prav tako prosimo, da so kirurški posegi za odstranjevanje dlak na bradi, prsih in hrbtu za transseksualne ali transspolne ženske kriti s strani javnega zdravstva in ne obremenjujejo financ posameznik*.

Depatologizacija interspolnosti

Zahtevamo, da italijanska država depatologizira različice spolnih značilnosti v zdravstvenih smernicah in protokolih ter da  interspolnost sprejme kot naravno različico genitalne fiziologije.

Kirurški posegi na interspolnih osebah

Zahtevamo, naj država prepove genitalno mutilacijo in tako imenovane popravne kirurške posege ob rojstvu (chirurgia correttiva alla nascita). S temi posegi se ob rojstvu, na podlagi arbitrarne izbire zdravnikov, interspolne osebe označi za nekaj, kar bi lahko ne odgovarjalo njihovi identiteti in fiziologiji.
Kateri koli kirurški ali farmakološki poseg, ki ima namen “normalizirati” telo, ki ne odgovarja tipični binarni delitvi moško/žensko, mora biti dovoljen zgolj  po privolitvi osebe, na kateri se bodo le-ti izvajali.

Zagotovilo dostopnosti do prekinitve nosečnosti in medicinske pomoči pri oploditvi

Zahtevamo, naj se poveča število posvetovalnic na teritoriju zato, da se zagotovi dostopnost do zdravstvene nege in prostovoljne prekinitve nosečnosti. Zahtevamo tudi, da se ukini možnost ugovora vesti zdravstvenemu in sanitarnemu osebju ali naj se vsaj vedno zagotovi zadostno število zdravstvenega in medicinskega osebja, ki bi omogočal neprekinjen dostop do splava v katerem koli trenutku v obsegu veljavne zakonodaje.

Zagotovila prosilcem azila

Prosimo, naj se na teritoriju zagotovijo posebne storitve za prosil* mednarodne zaščite s posebnimi potrebami. Tovrstne storitve so zagotovljene tako v nacionalni kot evropski zakonodaji tudi za LGBTQIA+ osebe, ki jih v izvorni državi preganjajo zaradi svoje spolne usmerjenosti oziroma spolne identite.
Zahtevamo tudi, naj se ne omejuje prispevkov, namenjenih azilant*, naj se zagotovi nevladnim organizacijam možnost nudenja pomoči v vseh stopnjah procesa pridobitve azila in naj se ponovno vzpostavi prakso “accoglienza diffusa”, ki se je izkazal za učinkovito v procesu integracije v lokalno družbeno življenje in bil zato posneman tudi drugje.
Poleg tega zahtevamo še, naj se takoj ukinejo, začenši s centrom v Gradišču, “Centri di permanenza per il rimpatrio”, ki so oblika prisilnega pridržanja ljudi in v katerih se krši človeško dostojanstvo.

Pravice starejših LGBTQIA+ oseb

Starejše LGBTQIA+ osebe so večinoma nevidne in nejevolno prisiljene v samoto zaradi dveh faktorjev: diskriminacije na podlagi starosti in diskriminacije na podlagi spolne identitete. Prva, že močno razširjena v naši družbi, je še toliko bolj ojačana v LGBTQIA+ skupnosti in kulturi, predvsem v moški družbi in med moškimi nad 50. letom starosti, ki se bližajo tretji starostni skupini. Druga je pa vezana na razkritost njihove spolne identitete. Temu je treba dodati tudi zelo slabo socialno podporo starejšim osebam, ki v Italiji večinoma temelji na družinskih odnosih, ki pa niso ravno najboljši za starejše LGBTQIA+ osebe brez otrok. Zahtevamo, naj se skrbniki in organizacije, ki delujejo na področju aktivnega staranja, posebej specializirajo in seznanijo s posebnostmi starejših LGBTQIA+ oseb.

Pravice LGBTQIA+ oseb z invalidnostjo

Zahtevamo, naj se v centrih in zaščitenih strukturah osebam z invalidnostjo, ne glede na njihovo spolno usmerjenost in identiteto, zagotovi afektivno in spolno izobraževanje. Zahtevamo tudi, naj se uzakoni in zaščiti poklic operater* emotivnosti, afektivnosti in spolnosti za osebe z invalidnostjo (OEAS).

Deželni center za nasprotovanje LGBTQIA+ nasilju

Zahtevamo, naj dežela Furlanija – Julijska krajina ustanovi in trajno financira   deželni center za nasprotovanje nasilju, ki naj bi sprejemal in ponujal podporo žrtvam homolezbobitransfobnega nasilja. Naj center vključuje tudi začasno zavetišče za LGBTQIA+ osebe, ki so bile žrtve diskriminacije ali nasilja, tako verbalnega kot fizičnega, kjer bi se lahko te osebe zatekle in začasno živele ob pomanjkanju drugega prostora, ki bi jim zagotovil varnost in integriteto.

Pravica do ženske avtonomnosti in samostojnosti

Prosimo za spoštovanje svobode izbire in svobode samoodločbe glede spolnega, reproduktivnega in afektivnega življenja vseh. Zato zahtevamo, naj takoj prenehajo vsi napadi na žensko samodeterminacijo, zakonske pobude za otežitev in podražitev procesa ločitve in zakonske pobude, ki želijo, iz ideoloških principov, otežiti in instrumentalizirati proces dodelitve skrbništva otrok ločenih parov. Zahtevamo tudi, naj se ustavi in preneha katera koli parlamentarna razprava zakonskih pobud, ki bi na kateri koli način otežile dostop do prekinitve nosečnosti. Naj se tako ustavijo vse pobude, ki želijo omejiti razpoložljiva sredstva za institucije in združenja, ki skrbijo za podporo in zdravje žensk, oziroma pobud, ki imajo namen okrepitve heteropatriarhalne ideologije in bi ženskam vsiljevale vlogo matere in žene.

Za nas manjšine je ponovno napočil čas, da se združimo in borimo, da bi skupaj zaščitile pravice in zmage za katere so se naš* predni* boril* in da bi pridobile tiste pravice, ki so nam še vedno kršene, zato, da bi zgradile boljšo družbo za vse nas.

Sedaj in skupaj vztrajamo v naših zahtevah zato, da bi zgradil* varnejši svet za vsakogar.

Sedaj in skupaj se borimo zato, da nihče ne bi bil več zatiran.

Sedaj, skupaj, odmejimo pravice!

Obrni telefon!

Spletna stran deluje optimalno, ko je telefon obrnjen navpično. Obrni telefon, prosim!

Tvoj brskalnik ni združljiv!

FVG Pride uporablja najsodobnejšo tehnologijo zato, da bi ti zagotovil najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Na žalost naša tehnologija ne podpira tvojega brskalnika!
Obišči našo spletno stran s sodobnejšim brskalnikom!